EU začenja uporabljati pakt o migracijah, Slovenija še ni povsem pripravljena

Države članice EU danes v celoti začenjajo uporabljati pakt o migracijah in azilu. Članice EU so aprila 2024 po letih pogajanj z Evropskim parlamentom dokončno sprejele deset zakonodajnih aktov, ki sestavljajo omenjeni pakt, nato pa začele priprave na njegovo izvajanje. Gre za najobsežnejšo prenovo evropske zakonodaje na tem področju doslej.

V središču pakta je prvi solidarnostni mehanizem, v okviru katerega bodo z migracijami bolj obremenjene članice deležne podpore drugih držav. Mehanizem za letos predvideva 21.000 premestitev migrantov oz. 420 milijonov evrov finančnih prispevkov, pri čemer lahko članice prispevajo tudi z alternativnimi solidarnostnimi ukrepi. Slovenija se je zavezala, da bo prispevala 1,8 milijona evrov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek v Bruslju dejala, da so migracije izziv, ki terja učinkovito, pravično in odločno rešitev. Po njenih besedah pakt o migracijah in azilu to zagotavlja. Prinesel bo "bolj varne zunanje meje, solidarnost med državami članicami in bolj učinkovite postopke za azil in vračanje," je dejala von der Leyen.

Slovenija na izvajanje pakta sicer v celoti še ni pripravljena, saj ni sprejela zakona, ki bi izvedbo ustrezno uredil v slovenskem pravnem redu. Vlada premierja Janeza Janše je prejšnji teden sicer načrtovala, da bo uresničevanje nekaterih delov pakta, ki so nujno potrebni za njegovo neposredno izvajanje, do sprejema ustrezne zakonodaje uredila z uredbo. A se na koncu za takšno rešitev ni odločila.

Notranji minister Franci Matoz je v četrtek v izjavi za medije pojasnil, da po oceni vlade z uredbo ne bi mogli nadomestiti "posameznih določb, ki segajo v zakonsko materijo oziroma bi lahko segale v zakonsko materijo". Predvidene naloge bo Slovenija kljub pomanjkanju implementacije pakta izvajala na podlagi zakona o mednarodni zaščiti in pooblastil policije, je dejal Matoz. Ob tem je bil kritičen do predhodne vlade premierja Roberta Goloba, ker predpisov ni pravočasno uredila.

"Implementacija pakta ni enkraten proces, temveč dolgoročen napor"

Ob začetku izvajanja pakta so se danes na neformalni konferenci na Cipru sestali notranji ministri EU. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Božo Predalič je ob tem dejal, da je implementacija pakta dolgoročen napor, in opozoril, da solidarnostni mehanizem breme prelaga na manjše članice.

"Implementacija pakta ni enkraten proces, temveč dolgoročen napor, ki zahteva stalno politično zavezanost, finančne vire in prilagodljiv sistem, ki se bo sposoben ustrezno odzivati na dejansko stanje," je, kot so sporočili z notranjega ministrstva, na Cipru dejal Predalič.

Opozoril je tudi na izrazito povečanje nedovoljenih prehodov meje iz Hrvaške v Slovenijo. "Vsak od nas bi moral dosledno opraviti svoj del nalog in nositi svoj del odgovornosti, saj bomo drugače zelo težko vzpostavili zaupanje, ki je zelo pomembno tudi za dobro delujoč schengenski sistem," je dejal.

Dodal je, da je eden temeljnih vidikov verodostojne migracijske politike EU zagotavljanje učinkovitega vračanja, ki da bo še naprej v veliki meri odvisna od sodelovanja s tretjimi državami. Ob tem pričakuje tudi več enotnosti med članicami. Poudaril je še, da Slovenija vozliščem za vračanje, kot jih uvaja uredba, ne nasprotuje, vendar dodal, da morajo biti ta čim bližje državam izvora in ne spadajo v bližino zunanje meje EU, zlasti ne na Zahodni Balkan.